Vstajam. Sem dovolj močan?

Spoznavam zadnje čase precej kul ljudi. Ljudi, ki me postavljajo nazaj na noge. Na noge, ki so šibke in tresoče, take kot njih lastnik. Za mano je usrano obdobje. Temačno in boleče. Spet sem se izgubil, zraven pa trpel kot prasec za grehe, ki sem jih storil v preteklosti. Vse se vrača, vse se plača. Dneve, ko sem lebdel v oblakih, ko sem se počutil vsemogočnega, ko sem dobesedno mislil, da lahko premikam gore in sam spremenim svet, so zamenjali tedni in meseci gazenja po dreku.

A zdaj se zdi, da se zadeve končno premikajo. Kako vem? Občutek pač. V knjigi Manični poet sem zapisal, da je občutek, ko lezeš iz dreka, eden najlepših in res je tako. Ko se zaveš, da si spet poprijel za uzdo svojega življenja in ga zajahal, da bi se z njim podal v nove nepozabne dogodivščine, začutiš nepopisno olajšanje. S hrbta ti pade eden od nahrbtnikov, ki si jih tako vestno nosil med hojo skozi pekel. Prvi korak je narejen, zdaj je na meni, da naredim naslednje. Sem dovolj močan? Sem!

Jutro nekega depresivneža

Zbudim se. Premočen sem in neprespan. Spal sem dobro in sanjal sem. Ne spomnim se več kaj, a vem, da sem. Zvlečem se iz postelje in bebavo stojim sredi hodnika. Kaj zdaj? Pristavim vodo za kavo in stopim pod tuš. Bo ta spral sranje, ki ga nosim s seboj? Ne. Pijem kavo in med tem skadim dve cigareti. Mehansko. Prav nič užitka ne občutim ob tem. Prižgem televizor in gledam vanj. A ne vidim nič. Gledam skozenj. Zaznam premikanje na ekranu in govor, a ju ne interpretiram. Ugasnem televizor in stopim na balkon. Oblačno je in mrzlo, rahel severni veter mi piha v glavo. Zaprem oči in si dopovedujem, da je vse v redu. Odprem oči. Vse je popolnoma isto kot prej. Maček začne nadležno mjavkati, kar mi gre na živce. Nahranim ga in mu očistim sekret. Vzamem v roke knjigo, jo odprem in začnem brati. Po nekaj vrsticah mi misli odtavajo, zato jo spet zaprem in odložim na mizo. Zazvoni telefon. Prijateljica me vabi na kavo. Razmišljam o izgovorih, a ne rečem nič. Privolim. Pogledam v omaro in obstanem. Kaj za vraga bom oblekel, ko pa nimam ene dobre cunje ...