Zbudim se. Premočen sem in neprespan. Spal sem dobro in sanjal sem. Ne spomnim se več kaj, a vem, da sem. Zvlečem se iz postelje in bebavo stojim sredi hodnika. Kaj zdaj? Pristavim vodo za kavo in stopim pod tuš. Bo ta spral sranje, ki ga nosim s seboj? Ne. Pijem kavo in med tem skadim dve cigareti. Mehansko. Prav nič užitka ne občutim ob tem. Prižgem televizor in gledam vanj. A ne vidim nič. Gledam skozenj. Zaznam premikanje na ekranu in govor, a ju ne interpretiram. Ugasnem televizor in stopim na balkon. Oblačno je in mrzlo, rahel severni veter mi piha v glavo. Zaprem oči in si dopovedujem, da je vse v redu. Odprem oči. Vse je popolnoma isto kot prej. Maček začne nadležno mjavkati, kar mi gre na živce. Nahranim ga in mu očistim sekret. Vzamem v roke knjigo, jo odprem in začnem brati. Po nekaj vrsticah mi misli odtavajo, zato jo spet zaprem in odložim na mizo. Zazvoni telefon. Prijateljica me vabi na kavo. Razmišljam o izgovorih, a ne rečem nič. Privolim. Pogledam v omaro in obstanem. Kaj za vraga bom oblekel, ko pa nimam ene dobre cunje ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar